1 zavedanjem, da v prvem primeru sama smrt novinarke

1 UvodSvoboda izražanja je ena izmed osnovnih ?lovekovih pravic, navedenih v konvenciji o ?lovekovih pravicah. (Evropska konvencija o varstvu ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in, 1994) K svobodi izražanja sodi tudi svoboda tiska; omejevanje svobode tiska s strani vlade ali vladnih organizacij pa je torej kršenje 10. ?lena Evropske konvencije o ?lovekovih pravicah. V državah, kjer ima oblast še vedno precej veliko mo?, so omejevanja svobode izražanja novinarjev precej neposredna (cenzura, grožnje, izguba služb), v bolj razvitih državah pa se to kaže s pove?evanjem koli?ine zaupnih podatkov in omejevanjem dostopa novinarjev do dolo?enih dogodkov. (”Reporters without borders”, b. d.)V seminarski nalogi se osredoto?ava na dva aktualna primera. Prvi primer je malteška novinarka, ki ne le, da je bila na koncu ubita s strani neznanega storilca, ampak je že pred smrtjo prejemala številne grožnje. Na svojem blogu je kriti?no poro?ala o aktualnih malteških zadevah, veliko teh se je dotikalo malteških politikov. Naslednji primer so katalonski mediji, nacionalna televizija, radio in tiskovna agencija, nad katerimi so Španci v ?asu protestov in katalonskega boja za neodvisnost izvajali pritiske ter grozili s prevzemom. Na to so se odzvali tuji mediji in društva novinarjev, med njimi tudi slovensko. Pri prvem primeru ne gre za kršenje svobode govora zato, ker je bila novinarka ubita, trenutno so indikatorji tega pritisk in grožnje, ki jih je prejemala pred smrtjo. V primeru, da se izkaže, da je bila ubita s strani državnih avtoritet, pri ?emer vztrajajo družinski ?lani, pa seveda gre za najhujšo obliko kršitve ?lovekove pravice do svobode izražanja. Pri katalonskih medijih pa kljub temu, da Španci niso prevzeli nadzora nad mediji, gre za izvrševanja pritiska nad njihovim delovanjem, ki bi moralo biti sicer v celoti avtonomno in neodvisno. Z zavedanjem, da v prvem primeru sama smrt novinarke ni kršitev svobode govora, naju zanima, kaj pa v resnici sploh obsega svoboda izražanja kot ena izmed temeljnih ?lovekovih pravic. Ker so mediji tisti, iz katerih prejemamo informacije, med drugim tudi o zgornjih dveh za mednarodno skupnost pomembnih primerih, pa naju zanima še, kako se slovenski in tuji (angleški, ameriški, belgijski in španski) mediji odzivajo na morebitne kršitve svobode govora. Že vnaprej postavljava trditve, da: – Svoboda govora obsega javno in kriti?no izražanje subjekta o oblasti, brez da bi bil ta žrtev njenega nasilja v kakršnikoli obliki.  – Mediji o morebitnih kršitvah svobode govora poro?ajo, vendar ne problemsko, gre zgolj za površinsko povzemanje dogajanja iz drugih medijev in tiskovnih agencij. – Tuji mediji o morebitnih kršitvah svobode govora poro?ajo ve? kot slovenski. Pri raziskovanju tega, kaj obsega svoboda izražanja, nama bo v pomo? obstoje?a literatura na temo ?lovekovih pravic in svobode govora. Informacije o trenutnem stanju v posameznih državah na podro?ju medijev in svobode govora bova poiskali na spletni strani Novinarji brez meja (v originalu Reporters without borders). Prakti?en del pa bova izvedli tako, da bova podrobno pregledali poro?anje slovenskih (Ve?er, Delo in Radiotelevizija Slovenija) in tujih (BBC, The Guardian, The New York Times, El Pais in Le Soir) medijev o dveh aktualnih primerih. Osredoto?ili se bova tako na vsebino (kaj so poro?ali) kot tudi na zna?ilnosti (število prispevkov, dolžina, avtorstvo, vrsta novinarskega izdelka).?2 Svoboda govora 1.1 ?lovekove pravice in svoboda govoraV 39. ?lenu Ustave RS je svoboda izražanja opredeljena v treh povedih. »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveš?anja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega zna?aja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih dolo?a zakon.« (Ustava Republike Slovenije, 39. ?len) Svoboda izražanja je opredeljena tudi v 6. ?lenu Zakona o medijih: »Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, …, na svobodnem pretoku informacij …, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin…« (Zakon o medijih, 6. ?len) Ta ?len opredeljuje svobodo izražanja medijev, ki temelji predvsem na svobodnem pretoku informacij in avtonomnosti novinarjev. Svoboda izražanja, ki je ena izmed osnovnih ?lovekovih pravic, je opredeljena v desetem ?lenu Evropske konvencije o ?lovekovih pravicah. V prvem odstavku desetega ?lena (Evropska konvencija o varstvu ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in, 10. ?len) je zapisano, da pravica do svobode izražanja »obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporo?anja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje.« (Gomien, 2009, str. 87) »Na podlagi drugega odstavka 10. ?lena pa lahko vsakdo te svoboš?ine izvršuje samo z vidika svojih dolžnosti in odgovornosti.« (Gomien, 2009, str. 95) Na tej to?ki je pomembno poudariti, da se zapis v tem ?lenu omejuje zgolj na vmešavanje javne oblasti in ne tudi vmešavanje ostalih npr. mafije ali drugih posameznikov. Torej ni vsako posredovanje in vmešavanje v pravico do svobode izražanja tudi kršenje 10. ?lena Evropske konvencije o ?lovekovih pravicah. »Na?elo svobode tiska posledi?no izhaja iz temeljne kategorije širše ideje splošne svobode izražanja in je v tem obziru delna konkretizacija te ideje. Svoboda tiska in svoboda izražanja tvorita pomenski okvir sistemske svobode javnih medijev.« (Šefan?i? in Teršek, 2005, str. 227) V ta okvir lahko postavimo tudi osebne, a javne bloge novinarjev in razne druge platforme, ki jih novinarji uporabljajo za ustvarjanje in širjenje novic, ki se jim zdijo pomembne. V današnjih ?asih je namre? veliko takih platform, kjer pa so novinarji popolnoma nezaš?iteni, saj za seboj nimajo velikih medijskih hiš, ki bi jih vsaj do neke mere š?itile. »S pomo?jo javnih medijev državljani javno izražajo svoje ideje in stališ?a ter sodelujejo v javni razpravi o politi?nih in drugih pomembnih družbenih vprašanjih. Javno mnenje se lahko ustvari samo v pogojih svobodne izmenjave idej in z razvijajo?im se postopkom vzajemnega delovanja med razli?nimi družbenimi silnicami in interesi. Tovrstni pogoji so izpolnjeni, ?e se ljudje lahko svobodno izrazijo o tistem, kar jih zadeva, hkrati pa lahko na to tudi duhovno, družbeno in politi?no vplivajo na sorazmerno homogeni osnovi.« (Šefan?i? in Teršek, 2005, str. 227) »Prav svoboda tiska je lahko u?inkovit inštrument preverjanja ostankov totalitaristi?ne dediš?ine v državi, ki svoj pravi politi?ni obraz zakriva s fasado demokrati?nih na?el.« (Šefan?i? in Teršek, 2005, str. 228) 2.2 Svoboda govora v medijih po svetuNeprofitna organizacija Novinarji brez meja vsako leto od 2002 naprej na svoji spletni strani objavi svetovni indeks svobode tiska, ki predstavlja stopnjo svobode, ki jo imajo novinarji pri svojem ustvarjanju, za kar 180 držav po svetu . Razvidno je, (”Reporters without borders”, b. d.) da so države, ki novinarjem zagotavljajo najve? svobode predvsem države severne Evrope poleg teh pa še Nem?ija, Avstrija, Nova Zelandija ter Costa Rica in nekatere druge manjše države. Države, v katerih imajo novinarji najmanj svobode, pa so nekatere države severne in severovzhodne Afrike, nekatere države Arabskega polotoka, Iran, Uzbekistan, Turkmenistan, Kitajska, Severna Koreja, Laos in Vietnam ter Kuba.  Slovenija je na tem seznamu držav na 37. mestu, ker pritisk mednarodnih organizacij za zaš?ito novinarjev ni vplival na medijsko ozra?je v državi. Novinarji in mediji so pogosto podvrženi tožbam znanih politikov. »Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezpla?no objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes.  Z izrazom obvestilo je mišljena vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, ne glede na to, ali je bila vsebina objavljena v obliki vesti, komentarja oziroma v kakršni koli drugi obliki. Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napa?nih ali neresni?nih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliš?in, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.« (Zakon o medijih, 2006, 26. ?len) Zakon o medijih tu izpolnjuje 40. ?len Ustave RS (Ustava Republike Slovenije, 40. ?len), ki prav tako zapoveduje pravico do popravka in odgovora. Ob enem pa predvsem politikom na višjih položajih, ki želijo skriti nekatere podrobnosti svojega delovanja omogo?a zaviranje novinarskega dela na tem podro?ju. Novinarji namre? velikokrat informacije dobijo off the record tj. prek anonimnih virov in teh virov ne smejo izdati (Kodeks novinarjev Slovenije, 8. ?len), zato so pri pritožbah na ?lanke pri katerih je bil uporabljen anonimen vir dolžni objaviti popravek, saj nimajo možnosti dokazati resni?nosti objavljenih informacij. Slovenija je od leta 2016 do leta 2017 pridobila tri mesta na lestvici in se iz 40. mesta uvrstila na 37. (”Reporters without borders”, b. d.)Španija je na seznamu pred Slovenijo in sicer na 29.  mestu, v preteklem letu je pridobila kar pet mest. V Španiji novinarjem najve? tožb prinese Zakon o varstvu državljanske varnosti (The Citizen Security Protection Law), ki je bil sprejet leta 2015. Malta je letos padla eno mesto nižje in se tako uvrstila na 47. mesto na seznamu, na kar so vplivale tudi grožnje in na koncu smrt novinarke Daphne Caruana Galizia. (”Reporters without borders”,b. d.)?3 Medijsko poro?anje: aktualna primera 3.1 Malteška novinarkaDaphne Caruana Galizia je bila malteška novinarka, ki je pisala na svojem blogu Running Commentary. Tam je zapisovala kriti?ne zapise o politikih, ki so se nemalokrat na to odzvali s tožbo. (”Malteška novinarka umrla v eksploziji avtomobila”, 2017)Novinarka naj bi v mesecu oktobru prejemala grožnje s smrtjo, zadnje usodno dejanje pa se je zgodilo 16. oktobra 2017, ko se je odpeljala izpred svoje hiše, kjer je po nekaj prepeljanih metrih eksplodiralo. (Garside, 2017)Namigovanja, da naj bi jo ubili prav tisti, ki so bili najve?krat tar?a njenih kritik, torej malteški politiki, med njimi tudi premier, so vse prej kot izjema. Pogreb je potekal brez prisotnosti katerekoli državne avtoritete, kar je bila želja njenih svojcev. Preiskave so še vedno v teku, s strani družine pa se pojavljajo pritožbe, in celo tožbe, nad samim potekom, saj da naj bi lahko to, da je vodja preiskave poro?en z ministrico, ki je bila ve?krat tar?a novinarkinih kritik, vplivalo na potek preiskave – nepristranskost, površnost, ipd. (Garside in Kirchgaessner, 2017)Na dogajanje se je odzvala tudi Evropska unija, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta so namre? številni poslanci izrazili zaskrbljenost nad dogajanjem in situacijo, ki je po njihovem mnenju ogrozila koncept svobode izražanja. (”Evropski poslanci izrazili dvom o pravni državi na Malti, komisija zadržana”, 2017)3.1.1 Vsebina poro?anjaPri vseh medijih gre za podobne vsebine poro?anja, le redki gredo širše na tematiko svobode govora in resnosti stanja na Malti, po kronološkem zaporedju pa si sledijo tako: najprej poro?anja o njeni smrti – kjer so zajete takrat znane podrobnosti eksplozije, v kateri je umrla; hkrati pa je bralcu predstavljeno njeno delo, blog.  Kasneje poro?ajo o tem, da so njeni sinovi zavrnili morebitno denarno nagrado za dokaze o njeni smrti, ki jo ponuja malteška vlada, saj da si želijo pravi?nost s trajnimi spremembami v sistemu. (”Malta journalist Daphne Galizia’s sons reject million euro reward”, 2017) Naslednji prispevki so razlagali o tem, na kakšen na?in je bila ubita – o bombi, ki je bila sprožena z daljincem. (”Daphne Caruana Galizia: Malta journalist killed by ‘remotely detonated’ bomb”,2017)Mediji nadaljujejo s poro?anjem o shodih, ki so jih organizirali ljudje po ulicah, kjer so zahtevali pravi?nost v svoji državi; kasneje o njenem pogrebu. Nadaljevali so s poro?anjem o tožbi družine nad policijo, pa o tem, da so v zvezi z njenim umorom pridržali 10 in kasneje 3 osumljene, proti katerim je tudi vložena obtožnica. (”Malta: Proti trojici vložena obtožnica za umor ugledne novinarke”, 2017)3.1.2 Zna?ilnosti poro?anjaAngleška spletna stran BBC je o smrti novinarke poro?ala enaindvajsetkrat, vsi prispevki so bili osredoto?eni na dogajanje. Njeno ime je bilo omenjeno še v nekaj manj kot desetih prispevkih, v nekaterih je bil dogodek samo omenjen, v spet drugih je šlo za komentarje. Prvi prispevek o njeni smrti je bil objavljen na dan smrti, torej 16. oktobra, zadnji pa 14. decembra. Ve?ina prispevkov je neke srednje dolžine in obsega tudi video gradivo, na primer izjave premierja ali novinarskih kolegov, ne gre torej samo za suhoparna poro?ila o dogodkih, ampak tudi za nadgradnjo in širšo analizo. Skoraj vsi prispevki so bili objavljeni zgoš?eno od 16. oktobra pa do konca istega meseca. Upad poro?anja od meseca oktobra do decembra je o?iten, število prispevkov na mesec je vedno manjše. Tuji mediji: Na The Guardian so o novinarki poro?ali še števil?nejše –  29 prispevkov je bilo objavljenih od konca oktobra do zdaj. Prvi prispevek prav tako 16. oktobra, zadnji 4. decembra. ?lanki, ki so  povzeti po tiskovnih agencijah so napisani objektivno, kolumne in komentarji med njimi pa zagovarjajo svobodo govora in novinarske kolege po svetu, ki se spopadajo s politi?nimi pritiski in so lahko za delo, ki ga opravljajo – to je ljudem prinesti informacije o realnem dogajanju – tudi v življenjski nevarnosti oziroma ubiti. Ameriški medij The New York Times je o novinarki poro?al manjkrat kot dva angleška, v dveh mesecih je bilo 13 prispevkov. Ve?inoma gre za poro?ila tiskovnih agencij Reuters in Associated Press. Zanimanje za evropske tematike je manjše, pa tudi ažurnost  – prvi prispevek o njeni smrti je bil objavljen dan po dogodku, torej 17. oktobra. Je pa spletna stran NY Times bolj odzivna na trenutno stanje tega primera – zadnji prispevek na to temo je bil namre? objavljen 21. decembra. Gre za relativno objektivne, suhoparne krajše prispevke. Španski nacionalni medij EL PAIS je prvi? o primeru malteške novinarke pisal en dan po njeni smrti. Objavljenih je bilo skupaj 12 ?lankov, ki so ve?inoma krajši, pojavi pa se tudi nekaj daljših ?lankov, v katerih so kot vir uporabili tudi tuje ?asopise kot so belgijski Le Soir, angleški The Guardian, ameriški The New York Times in druge. Eden izmed daljših ?lankov opisuje podrobnosti njenega dela in dejstvo, da je svoje življenje posvetila temu, da razkrije korupcijo, ki se je dogajala v njeni državi. To je ?lanek z naslovom Tudi v Evropi ubijajo novinarje, ki je najbolj odmeven naslov v seriji ?lankov na to temo. ?lanek se tudi za?ne z mo?nim citatom iz belgijskega dnevnika LE SOIR: Da, novinarstvo ubija. (”En Europa tambíen matan a los periodistas”, 2017)Tekmec medija EL PAIS v Španiji je EL MUNDO, ki pa je o malteški novinarki poro?al le štirikrat. Prvi? dan po njeni smrti in zadnji? 3. novembra 2017. Vsi štirje ?lanki so razmeroma kratki in ne preve? poglobljeni. Belgijski dnevnik LE SOIR je o primeru malteške novinarke poro?al v 29 ?lankih. Prvi prispevek je bil objavljen na dan smrti novinarke, v dveh dneh po uboju pa je bilo na to temo napisanih ve? kot 10 prispevkov. Na za?etku je nekaj krajših prispevkov, saj so vsako novost sporo?ali sproti, nekateri prispevki imajo tako le en odstavek in so kratke vesti, kasneje pa se pojavljajo tudi daljši ?lanki v katerih so objavljeni tudi komentarji otrok ubite novinarke in podrobni opisi njenega dela in njenega boja proti korupciji, kar jo je po namigovanjih v nekaterih ?lankih tudi privedlo v smrt. (Bourton, 2017) Po zadnjih poro?anjih so v povezavi s tem primerom aretirali deset ljudi (”Journaliste assassinée :dix arrestations”, 2017) in kasneje tri tudi obtožili (”Malte: trois personnes inculpées pour le meurtre de la journaliste Daphne Caruana Galizia”,2017). Kot je razvidno, so vsi tuji mediji razen španskega El Pais o dogajanju poro?ali ažurno in predvsem z velikim številom prispevkov, mednje spadajo tudi razli?ne novinarske zvrsti (npr. komentar), ne pa zgolj suhoparna poro?ila, ki pa so še vedno osrednji del. Slovenski mediji:RTVSLO  je na svoji spletni strani MMC v roku dveh mesecev o novinarki objavil pet prispevkov. Prvega 16. oktobra in zadnjega 6. decembra. Gre sicer za vsebinsko podobne ?lanke kot pri prej obravnavanih medijih, podobno gre tudi za poro?anja tiskovnih agencij. Eden izmed prispevkov je obsežnejši in poro?a o dogajanju v Evropskem parlamentu ter pogovore evropskih poslancev o ubiti novinarki. Ve?er je eden izmed slovenskih medijev, ki se bolj osredoto?a na lokalne tematike, a se vendarle ozna?uje kot nacionalni medij. O novinarki so zato poro?ali znatno manj – objavljeni so bili 4 prispevki. Prvi na dan smrti, zadnji pa 6. decembra. Pri nobenem od prispevkov ne gre za vrednotenje, presojo ali analizo dogajanja, temve? bolj za poro?ila iz Slovenske tiskovne agencije (STA). Delo je o malteški novinarki izmed obravnavanih slovenskih medijev poro?al najve?krat – devetkrat. Prvi na dan uboja, zadnji 6. decembra – kot tudi Ve?er. Tudi tu gre za površne, krajše prispevek in predvsem sklicevanja na tiskovne agencije.Slovenski mediji so torej o dogajanju poro?ali bistveno manj kot tuji, poudarek dajejo zgolj na prelomnice v dogajanju (npr. smrt). Gre za krajše, objektivne prispevke. 3.2 Katalonski medijiS tem, ko so si Katalonci na referendumu o neodvisnosti izglasovali samostojnost, so s tem izzvali Špance. Ti so napovedali uveljavitev 155. ?lena španske ustave – najstrožjega možnega ukrepa –, s katerim so razpustili regionalni parlament in grozili s prevzemom nad institucijami, policijo, med drugim tudi nad katalonskim javnim medijem, da bi, kot so poro?ali na Delu, zagotovili ”verodostojno, objektivno in uravnoteženo poro?anje”. (Podkrižnik, 2017) Da mora biti svoboda tiska nekaj samoumevnega in upoštevanega, so konec meseca oktobra zapisali na spletni strani Društva novinarjev Slovenije (DNS). S tem so podprli katalonske medije, njihove kolege, ki jih je španska vlada potisnila v kot. Grozil jim je prevzem medijev – nacionalne televizije TV3, radia in tiskovne agencije, kar so na DNS seveda ostro obsojali.  (”Španska država grozi s prevzemom katalonske javne RTV”, 2017) Na dogajanje so se odzvali tudi ?lani Evropskega novinarskega združenja (EFJ), ki so v prispevku med drugim navedli tudi izjavo v Bruslju žive?ega novinarja in ?lana EFJ Ricarda Gutierreza, ki je dejal, da naj javni medij služi svojemu namenu  – da naj služi ljudem, ne pa politiki, vladi.  (”Spanish government threatens to take over public media in Catalonia”, 2017)Po poro?anju angleškega medija The Guardian bi bili mediji le ena izmed stvari, ki bi jih prevzeli Španci, poleg tega še vse institucije, policijo in finance. (Jones in Burgen, 2017)3.2.1 Vsebina poro?anjaV poplavi vseh vsebin o katalonskem boju za neodvisnost, ki se nabirajo že od za?etka oktobra in niso potihnili še zdaj v decembru, gre najti tudi nekaj prispevkov na temo morebitnega prevzema medijev, vendar so ti zelo redki in v ve?ini primerov vklju?eni kot del prispevkov na temo uveljavitve 155. ?lena španske ustave. The Guardian pa je na primer objavil tudi komentarje strokovnjakov na temo vloge medijev, ki jih imajo ti pri katalonskem boju za neodvisnost. 3.2.2 Zna?ilnosti poro?anjaTuji mediji: The Guardian je sicer o Kataloniji na splošno poro?al zelo pogosto in to še vedno po?ne, v zavihku Katalonija o primeru objavljajo najrazli?nejše vsebine – analize, kolumne, poro?ila, video posnetke in tako dalje. Novice o grožnji katalonskim medijem so navadno objavljene v sklopu s širšimi prispevki. Še ena angleška spletna stran, ki je poro?ala o tem primeru, je BBC. O medijih, vendar v ve?ini kot del širših prispevkov, so se prispevki pojavljali konec oktobra. Gre za daljše prispevke, ki relativno poglobljeno razlagajo temo, podobno kot v prispevkih The Guardian pa tudi tukaj novinarji v povezavi s prevzemom medijev razlagajo, da Špancem v prid pomaga 155. ?len španske ustave, ki pravi, da lahko vlada naredi karkoli, samo da ustavi krizo. Sklicujejo se tudi na druge medije, na primer El Pais. (”Catalonia independence: Spain pushes to remove leaders”, 2017) The New York Times je na svoji strani objavil ve? deset ?lankov na temo Katalonije, specifi?nih prispevkov o svobodi medijev in o grožnji s prevzemom pa nisva zasledili. Prvi prispevki so bili objavljeni ob koncu oktobra, zadnji pa še 22. decembra, tematika je namre? še vedno aktualna. Pri pregledu razli?nih španskih medijev vsebin na to temo nisva našli.Tuji mediji, razen seveda španskih, ki so v dogajanje neposredno vpleteni, so širše o katalonskem problemu poro?ali obširno in števil?no, vendar so se najožje osredoto?ali na uveljavitev 155. ?lena španske ustave, ne pa specifi?no na prevzem medijev.Slovenski mediji: Tudi na RTV SLO ni posebnih komentarjev ali kolumn, gre sicer za daljša, a vsebinsko zelo podobna sporo?ila kot preostali tuji mediji, vendar zgolj na širši katalonski problem in prelomne dogodke. Na Delu so se tematike lotili na enak na?in kot na prej omenjenih medijih, so jo pa na primer nadgradili z intervjujem Bojana Brezigarja, ki je bil med katalonsko krizo tam in o tem tudi napisal knjigo Šest dni v Kataloniji. (Podkrižnik, 2017)Tako so nadgradili sicer objektivne in vsebinsko podobne vsebine preostalih medijev.Ve?er je edini izmed slovenskih medijev, pri katerih sva poleg zgoš?enega poro?anja o Kataloniji nasploh opazili izpostavljenost svobode govora in morebitnega omejevanja te pravice, v kolikor bi se zgodil prevzem katalonskih medijev. V prispevku gre predvsem za povzemanje prispevkov DNS in EFJ – da slovenski novinarji in tudi evropsko združenje podpirajo katalonske kolege, ki so dejali, da se bodo morebitnemu ukrepu in novemu vodstvu, dolo?enemu s strani španske vlade uprli in novih dolo?il ne bodo upoštevali. (Boži?, 2017)V slovenskih medijih gre za podobno situacijo kot pri tujih medijih – sicer obsežno in zgoš?eno poro?anje o temi, a ne gre za izpostavljenost tematike, ki se dotika prevzema medijev.?4 UgotovitveSeminarsko nalogo sva osnovali na podlagi raz?lenitve svobode govora kot ene izmed ?lovekovih pravic in prakti?nega dela – pregleda poro?anja tujih in slovenskih medijev o dveh aktualnih primerih, kjer gre domnevno za kršitve pravice do svobode izražanja. Pri tem naju je zanimalo, kaj obsega pravica do svobode izražanja ter kako so se na dva aktualna primera odzivali slovenski in tuji mediji.Svoboda govora ne zajema le tega kar sva navedli v prvi hipotezi, zato jo delno potrjujeva. Svoboda govora torej ni opredeljena le z javnim in kriti?nim izražanjem subjekta o oblasti, brez da bi bil ta žrtev njenega nasilja v kakršnikoli obliki, ampak gre za svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja (Ustava RS, 39. ?len), svoboden pretok informacij (Zakon o medijih, 6. ?len) in je opredeljena kot ena izmed osnovnih ?lovekovih pravic (Evropska konvencija o varstvu ?lovekovih pravic in svoboš?in, 10. ?len).Mediji, ki sva jih pregledali so o dveh aktualnih primerih v veliki meri poro?ali z golimi dejstvi in informacijami, medij, ki se je tem loteval širše in z bolj poglobljenimi prispevki je na primer The Guardian, ki je bil bolj izjema kot pravilo. Zato sva drugo hipotezo ovrgli. Tuji mediji so o morebitnih kršitvah svobode govora poro?ali bistveno ve? kot slovenski, kar sva tudi pri?akovali, zato potrjujeva tretjo hipotezo. Zaznali sva objektivnost slovenskih medijev, pri The Guardian pa sva opazili komentarje, kritike, ocene strokovnjakov, novinarjev. V kasnejših, obširnejših raziskavah bi bilo smiselno vklju?iti tudi izjave na temo svobode izražanja v povezavi s tema dvema primeroma s slovenskimi medijskimi strokovnjaki, novinarji ali ?lani DNS, ki je o tem tudi izrazilo stališ?e. ?

x

Hi!
I'm Angelica!

Would you like to get a custom essay? How about receiving a customized one?

Check it out